Ɓaawo min janngii ɓataake mawɗo Tijaan Mbaalo  fii limgal e keeweendi haalooɓe Fulfulde, men tawno ndee toɓɓere LIMGAL FULƁE, maa keeweendi Fulɓe, ko e toɓɓe ɓurɗe himmude ɗe pot-ɗen daranaade, ɗuum waɗi min meeɗii waɓɓude e TPI yo immano ndee toɓɓere, eɗen nana limooje janteteeɗe ɗe njaɓnaaki, yimɓe men kadi ko ɗeen ɓe pillotoo e binndi e haala maɓɓe, hulɓinii heen ko geɗe ɗiɗi:

  • ɗeen limooje ɗe cellaani si ɓooyii ko ɗeen ngontata goonga (fenaande wonta goonga)
  • ɗeen limooje ustooje keeweedni fulɓe na waɗa yimɓe tina ustaare natta hoolaade ko e maɓɓe tawa ɗum fawaaki e goonga.

Minen ɗoo e janngirde ɗemɗe Afrik e jaaɓi-haaɗtirde Keer (Université  du Caire) ɗum na jeyaa e toɓɓe pooɗondirteeɗe, heerorɓe ɗemngal heen kala na hollira keewal yimɓe maggal, o yiɗa ustude keewal heddiiɓe, wano jannginooɓe Hawsa (ejiptenaaɓe) mbi’a haalooɓe Hawsa na ɓura milyonji 200, ɓe usta haaloɓe fulfulde e wiide ko milyonji 16, woɓɓe mbiya ko 26 milyon! Tawa ɓe pawaani ɗum e ruttorde, kono si ɗum winndaama e deftere, hay so wonaa googa, ko ndeen deftere wontata ruttorde.

Aduna hannde oo noon ɓurɗo toowde ɗemngal fof ɓurata naneede e jaɓaneede, ɗuum waɗi kala mbo jogaaki (alaa) jokkorɗe jaayndeyaŋkooje (MEDIA) anndetaake jaɓantaake, enen noon haa jooni en ngalaa geɗal e media !! ko enen mbaɗi noon.

E defte ɗe janngu-mi limoore haalooɓe fulfulde ko gila 26, 35, 40 – 50 Milyon, ɗee mimooje na woɗɗondiri, mina hoolii limoore haalooɓe fulfulde ɓurii ɗum, kono enen en cuusaa fen’de (fewde) ɗuum noon añde en fen’de na haani duña en e yiilaade goonga, aduna hannde oo noon ɓurɗo toowde ɗemngal fof ɓurata naneede e jaɓaneede, ɗuum waɗi kala mbo jogaaki (alaa) jokkorɗe jaayndeyaŋkooje (MEDIA) anndetaake jaɓantaake, enen noon haa jooni en ngalaa geɗal e media !! ko enen mbaɗi noon.

[irp posts= »1724″ name= »Tolno Keeweendi Fulɓe he winndere ndee »]

Anndude keewaandi fulɓe na waawi wonde, miɗo sikki ɗum foti won’de ko les (ley) njiimndi, les yuɓɓino, fedde anndaande jaɓaande, ndeen woni TPI, ngam siinude ngoo miijo, ko adii fof, engo haani jeyeede e toɓɓe ɗe TPI foti yeewtude e soobee e batu mum aroowu, waɗa taaɓe dottaaɗe:

  • waɗde goomu toowngu renndinngu mawɓe hooloraaɓe iwde e leyɗe ceertuɗe, tawa ko nguu goomu jiimata e golle ɗe;
  • dottude laawol e eɓɓoore no golle ɗe poti siinireede, gila e haanɓe wallondireede nder leyɗe ɗe e no ɓe poti gollirde, haa e no limooje ɗee renndinirtee hawridinee tawa eɗe celli;
  • yaltinde eɓɓoore jawdi heeriinde ko haani gollireede;
  • dottude laawol no jokkondiral newortoo yaawa hakkunde gollanooɓe ngoo miijo, wano waɗde wonirde enternet (site internet) e E-mail ..

[irp posts= »4901″ name= »Hoore Fulɓe nden ko leydi Gine woni? »]

Miin miɗo heblii tawtoreede ɗee golle fotde baawal am. Wota leeltinen golle hannde faade janngo jaɓɓal aduna hannde oo na yaawi, fulɓe mbii: MI ALAA HIRAANDE HAƊATAA JAMMA ARDE, a waalat/lan reedu ɓoldu tan (mehru) kono jamma kam yahata ko haaju mum.

Accon hakke
Yo Geno wonan en ballo, ngannden Geno ko tiiɗniiɗo tan wonanta ballo.

Abdou BA